Paggena:Poesie - Salvatore di Giacomo.djvu/314

'A Wikisource.
Vai alla navigazione Vai alla ricerca
Chesta paggena nun è stata leggiuta.
310
ariette e sunette

E io ruminano abbelluto e mme ne vaco ’
Angelarosa nun mme po’ vede!...)
Capillo’ !... Capillo !... (Si è destinato, ^
core scuntento mio, che buo’, che buo’ > \ \
Capillooo’ !...
(Ma si mme vuo’ fa’ tanto sfurtunato, ■
sciorta, ammeno e tu famme vennecà! ■
Nun so’ cchiii chillo ’e primma, io mo so’ n’ alo 1
e capace ’e qualunqua nfamità! ■
Moria ’a vurria vede ! Morta o malata, ■
dint’ o tavuto, o ncopp* a nu spitale, ■
e spia Ile vurria cu na resata: H
" Che se n’è fatto e chillo tale e quale? 1
Mo nun rispunne? No? Nun me rispunne?
Nun me canusce cchiù? Nun saie chi so’ ?... 1
Capillooo !...
— Capillo’! — Chi mme chiamma?... Essa!... Ah, destino’
Ll hanno arrestato a Ppasca ’o nnammurato,
e s ha tagliate ’e trezze d oro fino
pe ne manna denare a ’o carcerato.
E scesa anfino a mmiez’ ’e gradiate :
— Tengo sti ttrezze; oi ni, t’’e buo’ accatta?...
L’aggio mise tre lire e mme l’ha date.
(e nun mme so’ fidato d* ’a guarda...)
L’aggio sentuta chiagnere scennenno.
ma nteneruto no, no, nun mme so’ !
Sti ttrezze d oro mm e voglio i vennenno !
Capillo !... Capillooo’ !...